Phytophthora na jelšah (Alnus spp.)

Rod Alnus (Betulaceae) vključuje petintrideset vrst, ki so razširjene na severni polobli (http://www.discoverlife.org). V Evropi so domorodne štiri vrste: A. incana (siva jelša), A. cordata (srčastolistna jelša), A. glutinosa (črna jelša) and A. viridis (zelena jelša). Poleg teh gojijo v nekaterih evropskih deželah tudi severno ameriško vrsto A. rubra (Claessens, 2003). Jelše imajo zelo pomembno ekološko vlogo. Mnoge so pionirske vrste, ki dobro prenašajo visoko podtalnico in občasno poplavno vodo. Najpogostejša je A. glutinosa, ki razširjena skoraj po vsej Evropi in raste do nadmorske višine 1800 m. Jelše so dobro prilagojene na mokra rastišča in imajo pomembno vlogo v obrežnih ekosistemih, kjer s koreninskim sistemom utrjujejo rečne bregove in preprečujejo erozijo (Webber et al., 2004). Črna jelša ugodno vpliva na tla (poroznost, simbioza z bakterijami rodu Frankia), na kvaliteto vode (filtracija, čiščenje) pa tudi na favno. Prispeva k ohranjanju biodiverzitete ptic in insektov, njene korenine dajejo zavetje ribam. Alnus incana je zelo razširjena v srednji in vzhodni Evropi. Na jugu raste predvsem v hribovitih predelih. Kot pionirska vrsta, ki močno odganja iz korenin in prenaša tako sušna tla kot občasno poplavljena, je A. incana zelo pomembna za stabiliziranje brežin in rečnih bregov (Jung & Blaschke, 2004). A. cordata in A. viridis sta veliko redkejši vrsti in manj razširjeni, prva zlasti na Korziki in v Italiji, druga pa v visokogorju srednje Evrope (Claessens, 2003).